Vzgoja sadik paradižnika zunaj na prostem!? Sadike paradižnika že vrsto let vzgajam zunaj na prostem, vključno s setvijo semen. Vse se dogaja pod napuščem na južni strani hiše. Nikoli nisem razočaran. Primerno je tudi za ostale rastline, ampak v temu članku se bom osredotočil na paradižnik, saj imam z njim največ izkušenj.

Metoda zimske setve za zdrave in odporne sadike

V to metodo boste dvomili tako dolgo, dokler je ne boste preizkusili. Nasveti v nadaljevanju so iz prve roke in na podlagi večletnih izkušenj.
Primerno za vse, ki nimajo ustreznih notranjih prostorov, večjih toplih gred in rastlinjakov.
Najprej nekaj dokaznega gradiva… Maj 2015 – sadike paradižnika vzgojene s pomočjo zimske setve
Maj 2017 – sadike paradižnika vzgojene s pomočjo zimske setve

Zakaj vzgajati sadike po načelu “zimske setve”?

Se vam je že kdaj zgodilo, da so rastline uspešno vzniknile, nato pa hitro, a zelo slabotno rasle, se pretegnile ter se na hitro poslovile od tega sveta? Ste morda ob času presajanja v večje lončke ugotovili, da v hiši ali stanovanju nimate več prostora? Potem so tukaj še uši in ostali mrčes, ki se hitro razpase po vseh sadikah. Poem je tukaj še tečno privajanje rastlin, ko jih čez dam prenašamo ven, zvečer pa nazaj noter. Dobri razlogi, da se stvari lotimo malo drugače, kajne?
Zelo pomemben pogoj za dobro rast rastlin je direktna sončna svetloba. Če je ni dovolj, bodo sadike slabotne.
Vam pomanjkanje direktne sončne svetlobe predstavlja izziv/problem? Meni zagotovo! Za notranjo vzgojo sadik imam namreč na voljo le staro kmečko hišo, ki ima zelo mala okna. Poleg tega je zelo malo prostora. Ponekod je pretoplo, drugje prehladno. In tako dalje… Zelo dobro rešitev sem našel v zimski setvi, kjer sem proces vzgoje sadik, vključno s setvijo semen, prestavil ven, na milost in nemilost vremenskim pogojem, z čisto, čisto malo pomoči. Od takrat dalje vzgajam zdrave, robustne in čokate sadike.  

1. Kdaj začeti?

Najboljše v mesecu februarju. Prva polovica marca je tudi še vredu. Jaz ponavadi začnem na Valentinovo. 🙂  

2. V kakšno zemljo sejati? Kakšen substrat izbrati?

Najprej bom poudaril, da navadna vrtna zemlja ni primerna, saj je “pretežka” in ostane preveč hladna. Razen, če imate dobro, propustno peščeno zemljo. Moja mešanica za vzgojo sadik: domač kompost (50%), kokosova šota (20%), kompost deževnikov (20%) ter krtine oz. vrtna zemlja (10%). Substrat za vzgojo sadik  

3. Izbira ustrezne posodice in pokrivala = mini topla greda

Izberemo posodico v katero bomo lahko nasuli 10-15 cm substrata. Manj kot 10cm zagotovo ne! Premalo substrata ne obrodi željenih rezultatov. To je zelo pomembno. Posodicam naredimo drenažne luknje! Nato izberemo primerno prozorno pokrivalo za posodice. Pokrivalu naredimo luknjice za zračenje, da se vse skupaj ne skuha. Zračne luknjice naj ne bodo prevelike, saj se s pomočjo pokrivala ohranja toplota in kondenz. Več kot za svinčik debele naj ne bodo. Če so luknje prevelike, ni tapravega efekta. Razmišljajte o pokrivalu, ki se čvrsto pritrdi na posodico. Raznorazne obtežitve zavoljo vetra so zelo nepriročne. Naj dobro paše – kot ata na mamo. 🙂 Če imate posodice, pa ne najdete pokrival, brez skrbi, bo tudi kuhinjska folija vredu. Pri ustvarjanju mini toplih gredic niste omejeni s kombinacijami, mnogo je možnosti! Ena izmed njih je lonček od kisle smetane, ki pride skupaj s prozornim pokrovčkom. Ali pa razni lončki od smoothijev, ki imajo super pokrove. Zelo dobro se obnesejo tudi posodice od skute oz. kislega zelja, za pokrivalo pa lahko uporabite prozoren pokrov od CD tortic. Odlično pašejo gor! Tukaj so potem še razne dvodelne prozorne posodice od jagod, zelenjave, keksov ipd. Jaz osebno se rad poslužujem stvari, ki jih lahko uporabljam več let zapored. Nekateri kompleti so stari že več kot 3 leta. Še enkrat poudarjam -> Ne pozabite na drenažne luknje na posodici ter zračne luknjice na pokrivalu! Sicer pa se prepustite domišljiji pri iskanju/ustvarjanju vaših “mini toplih gredic”. Namenjene so setvi in vzniku rastlin, to je očitno. Ima pa vse skupaj dodatno vrednost. Na zelo malem prostoru poskrbimo za vznik mnogih rastlin!
Na spodnji slikah vidite moja dva najljubša načina za zimsko setev. 1. NAČIN – 1L posodica od kislega zelja + CD tortica
Pri temu načinu posejem veliko semen v posamezno posodico. Od viška glava ne boli. Vsaka posodica ima svojo sorto paradižnika. Ko rastline vzniknejo, jih pikiram v posamezne pol litrske lončke, nakar jih presadim na vrt.
2. NAČIN – 0.5L lonček od kisle smetane s pripadajočim prozornim pokrovom
Pri temu načinu pa semena takoj posejem v posamezne lončke. Posejem le par semen v vsak lonček in nato izberem najlepšo rastlino.

4. Setev in izbira prostora

Z razpršilko najprej enakomerno zalijemo substrat v posodici. Semena posejemo na površino vlažnega substrata ter zakirjemo z 1 cm suhega substrata. Še enkrat dobro pošpricamo oz. zalijemo in pokrijemo z ustreznim pokrovom. Ne dajemo notri na toplo, ampak takoj ven na izbrani prostor. Najboljše pod napušč, kjer je čim več sonca!  

5. Nega do vznika rastlin

Občasno preverjamo posodice zavoljo vlage. Če na prozornemu pokrovčku vidimo kondenz je vse lepo in prav. V temu primeru že od daleč vidimo, da vse poteka tako, kot mora. Sicer pa odkrijemo in preverimo ali je potrebno dodatno zaliti. Zalijemo, če je vrhnja plast substrata suha. Mini topla greda zelo dobro ustvarja kondenz, zato je v temu stadiju zalivanje zelo redko.  

6. Vznik

Konec marca, začetek aprila boste vriskali od veselja! Na sliki spodaj vidite vznik paradižnika v letih 2014 in 2013.
Zimska setev 2013
22. april 2013
Zimska setev 2014
06. april 2014
Pri temu načinu vzgoje mladim rastlinam mraz ne škodi, saj so od same setve naprej na mrazu! Vzniknejo takrat, ko so pogoji ustrezni. Če so dnevi zelo topli in sončni, lahko čez dan pokrovček odkrijemo in rastline izpostavimo vremenu.

7. Pikiranje

Če smo izbrali 1. način, so rastline kmalu po vzniku že primerne za individualno presajanje/pikiranje v 0.5L lončke. Pikiramo, ko se prva dva listka postavita v vodoraven položaj. Ali pa kasneje, odvisno od časa in volje. V 0,5L lončke jaz osebno presadim po eno sadiko.  Če smo izbrali 2. način, presajanje ni potrebno. Vse kar moramo narediti je, da izberemo rastlino, ki se najlepše razvija, ostale pa odstranimo.  

8. Nadaljna nega sadik

Od tu naprej rastline še vedno razvajamo/ščitimo s prozornim pokrivalom. Predvsem ponoči. Dostikrat pridejo ohladitve in takrat po potrebi aktiviramo mini tunel, saj prvotna posamezna pokrivala postanejo prenizka, rastline pa prevelike. Ne bojte se mraza! Slana je tista, ki je za rastline usodna, zato se celotna zgodba dogaja pod napuščem, ki slani onemogoči, da bi “pristala” na rastlinah. Malo kasneje, sredi aprila zgleda nekako takole… Vzgoja sadik malo drugače - "Zimska setev" Od druge polovice aprila naprej začnejo rastline pospešeno rasti! Zdaj smo najbolj pozorni na zalivanje, saj so rastline žejne zaradi hitre rasti in otoplitve. Za dobro rast je zelo pomemben substrat, ki ste ga izbrali. Mešanica, ki sem jo omenil zgoraj se meni zelo obnese.  

9. Presajanje na vrt

Sadike so ponavadi godne za presajanje v sredini maja. Ravno prav! Jaz na prosto nikoli ne presajam prej kot po ledenih možeh. Takrat se vsako leto ohladi in se ne splača. Naj vas tudi ne zavede zračna temperatura, veliko bolj pomembna je temperatura tal! Sadike paradižnika vzgojene s pomočjo zimske setve  

10. Rezultati

Čudovit pridelek iz sadik zimske setve na Vrtu BREZ prekopavanja.
  Ste novi v svetu VBp? Priporočam vam branje brezplačnega e-vodiča: 7 razlogov za Vrt BREZ prekopavanja Aljaž Plankl ● 7 razlogov za Vrt BREZ prekopavanja ● Zastiranje in nega tal Se beremo, slišimo, vidimo… Želim vam čim več vrtnih dni, čim več črnih nohtov in veliko domačih, zdravih sadik. Naj raste!

  1. Pingback: Setev čebule = pridelek? • Vrt BREZ prekopavanja

  2. Marija pravi:

    Pozdravljeni Aljaz! Mene zanima, ce papriko in feferone na enak nacin vzgajate? Hvala in veliko uspehov in veselja pri vzgoji zelenja. 🙂

    • Aljaž Plankl pravi:

      Živijo. Od plodovk imam izkušnje samo s paradižniki. Paprike bom letos prvič probal na ta način, so že posejane in čakajo zunaj na mrazu. Baje, da seme brez problema preživi. Kako je pa z vznikom in kasneje s pridelki pa ne bi vedel.

  3. Olga Antuničevič pravi:

    Super da imamo nekoga ki razkira in proba stvari namesto nas.Jaz sem lani prvič probala posejati paprike, paradajze…..Najprej sem imela na ok. policah,pa potem v kleti, pa zunaj odkrivala cez dan pa pokrivala čez noč.Pa potem je tistih par paradižnikov ki niso bili za v smeti
    obrodilo vse neki zverižene plodove.Seme je bilo marmande in cour di bue.Letos me zelo mika da bi tebe spremljala pa probala zunaj.Hvala ti Aljaž za nesebično pomoč.

    • Aljaž Plankl pravi:

      Hvala za spremljanje. Sem vesel, da lahko pomagam. Kar pogumno z novimi eksperrimenti. Včasih pridemo do praks, ki odlično delujejo in se sprašujemo, kako smo lahko brez njih vrtnarili. 🙂

  4. Martina Bastarda pravi:

    Živjo, mene pa zanima, če je ta način primeren tudi za neogrevan rastlinjak, ali je bolje, da so lončki pod napuščem v zavetju ob hiši, kjer je verjetno vseeno malo bolj toplo? Lep pozdrav in dober začetek nove sezone želim 😀

    • Aljaž Plankl pravi:

      Zdravo Martina. Žal z rastlinjakom nimam izkušenj. Na tvojem mestu bi poizkusil. Pomojem, da bo lepo kalilo!

  5. Milojka Primc pravi:

    Hvala lepa za se nasvete! Navdušena nad zimsko setvijo in tudi že vse lepo posejala in pripravila pokrito gredico na sončni strani hiše.Imam eno vprašanje, čeprav ste morda o tem že govorili, moram vseeno vprašati: koliko gre upoštevati dneve za list, plod… po koledarju?

    • Aljaž Plankl pravi:

      Jaz upoštevam! Definitivno ima vpliv, poleg tega si lahko s takšnim koledarjem zelo olajšamo planiranje setev. Skupaj z Vrtom Obilja smo za vse vrtnarje naredili >>> čudovit koledar, ki vključuje originalni biodinamični koledar (plod, list, korenina, cvet), poleg tega smo vključili časovnico po mesecih za vsako zelenjavo posebej. V primeru, da se odločite za nakup, se vam že vnaprej zahvaljujem za podporo! >>> Koledar je res praktičen, pa še lep povrhu. 🙂

  6. Valentina Močnik pravi:

    Pozdravljen, ter hvala za vse nasvete, ki nam jih radodarno predstavljas. Moje vprasanje se pa nanasa na forest gardening, ker sem zasledila, da se podajas tudi v te vode. Zanima me namrec, ce morda ves kam se obrnit za bolj prakticne nasvete glede tega nacina, sama ne najden nic v stilu tvojih konkretnih nasvetov (sem pa prebrala revolucijo ene slamice in Sepp Holtzerja, kjer sem se navdusila nad njihovo prakso). Drasticne eksperimente, kjer seme v glini meces prakticno po travniku oz. bolje, zemlje niti z kompostom ne tretiras, kaj sele prekopavas, mi je v teoriji izredno zanimiva in smiselna stvar, v praksi se pa jo bojim izvesti. Prav tako mi ni povsem jasen nacin kako sadike paradiznika ali paprike saditi na povsem neobdelano zemljo.
    Hvala v naprej, ter lep dan se naprej.

      • Valentina Močnik pravi:

        Hvala za napotitev in upam da ti uspe ze letos narediti nam revolucijo z gozdnim vrtnarjenjem. Srecno in uspesno se naprej. ☺

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja