Vzgoja sadik paradižnika zunaj na prostem!?

Sadike paradižnika že vrsto let vzgajam zunaj na prostem, pod napuščem na južni strani hiše. Nikoli nisem razočaran. Primerno je tudi za ostale rastline, ampak v temu članku se bom osredotočil na paradižnik, saj imam z njim največ izkušenj.

Za ostale rastline pa pričakujte sprotno poročanje.

Metoda zimske setve za zdrave in odporne sadike

V to metodo boste dvomili tako dolgo, dokler je ne boste preizkusili. Nasveti v nadaljevanju so iz prve roke in na podlagi večletnih izkušenj.

Posebej primerno za vse, ki nimajo ustreznih notranjih prostorov, toplih gred in rastlinjakov.

Najprej nekaj dokaznega gradiva.

Sadike paradižnika vzgojene po metodi zimske setve – Maj 2015

Sadike paradižnika vzgojene po metodi zimske setve – Maj 2017

Te sadike so bile vzgojene zunaj na prostem, pod napuščem hiše.

Gremo lepo od začetka…

Zakaj vzgajati sadike po načelu “zimske setve”?

Se vam je že kdaj zgodilo, da so rastline uspešno vzniknile, nato pa hitro, a zelo slabotno rasle, se pretegnile ter se na hitro poslovile od tega sveta? Ste morda ob času presajanja v večje lončke ugotovili, da v hiši ali stanovanju nimate več prostora? Potem so tukaj še uši in ostali mrčes, ki se hitro razpase po vseh sadikah. Dobri razlogi, da se stvari lotimo malo drugače, kajne?

Zelo pomemben pogoj za dobro rast rastlin je direktna sončna svetloba. Če je ni dovolj, bodo sadike slabotne.

Vam pomanjkanje direktne sončne svetlobe predstavlja izziv/problem?

Meni zagotovo!

Za notranjo vzgojo sadik imam namreč na voljo le staro kmečko hišo, ki ima zelo mala okna. Poleg tega je zelo malo prostora. Ponekod je pretoplo, drugje prehladno. In tako dalje…

Zelo dobro rešitev sem našel v zimski setvi, kjer sem proces vzgoje sadik, vključno s setvijo semen, prestavil ven, na milost in nemilost vremenskim pogojem.

Od takrat dalje vzgajam zdrave, robustne, čokate sadike.

 

Pri temu načinu vzgoje mladim rastlinam mraz ne škodi! Slana je tista, ki je za rastline usodna, zato se celotna zgodba dogaja pod napuščem, ki slani onemogoči, da bi “pristala” na rastlinah.

1. Kdaj začeti?

Najboljše v mesecu februarju. Prva polovica marca je tudi še vredu. Jaz ponavadi začnem na Valentinovo. 🙂

2. V kakšno zemljo sejati? Kakšen substrat izbrati?

Najprej bom poudaril, da navadna vrtna zemlja ni primerna, saj je “pretežka” in ostane preveč hladna. Najboljši je fin kompost ali mešanica komposta ter kokosove šote. Več o tem se bom razgovoril v prihajajočem videu. Moja mešanica je taka:  domač kompost (50%), kokosova šota (20%), kompost deževnikov (20%) ter krtine (10%).

3. Izbira ustrezne posodice in pokrivala = mini topla greda

Izberemo posodico v katero bomo lahko nasuli 10 cm substrata. Lahko tudi več, manj pa ne! Premalo substrata ne obrodi željenih rezultatov. To je zelo pomembno. Tako se zmenimo. Vse, kar napišem je pomembno in morate dvakrat prebrati! 🙂 Ok?

Super… 🙂

Torej, dovolj globine. Zelo dobro se obnesejo posodice od skute oz. kislega zelja. Možnosti je veliko. Jaz osebno uporabljam bolj robustne posodice, da dlje trajajo. Zato se mi zdijo tiste od kislega zelja super, ker niso preveč upogljive, krhke in lomljive.

Posodicam morate narediti drenažne luknje!

Nato izberemo primerno prozorno pokrivalo za posodice. Pokrivalu naredimo luknjice za zračenje, da se vse skupaj ne skuha. Zračne luknjice naj ne bodo prevelike, saj se s pomočjo pokrivala ohranja toplota in kondenz. Več kot za svinčik debele naj ne bodo. Če so luknje prevelike, ni tapravega efekta. Za pokrivalo jaz vzamem prozoren pokrov od CD tortic. Odlično pašejo na prej omenjene posodice! Razmišljajte o pokrivalu, ki bo tudi v vetru ostal na posodici. Raznorazne obtežitve so zelo nepriročne. Naj dobro paše – kot ata na mamo. 🙂

Niste omejeni s kombinacijami, mnogo je možnosti! Ena izmed njih je lonček od kisle smetane, ki pride skupaj s prozornim pokrovčkom. Ali pa razni lončki od smoothijev, ki imajo super pokrove. Če imate posodice, pa ne najdete pokrival, brez skrbi, bo tudi kuhinjska folija vredu. Jaz osebno se rad poslužujem stvari, ki jih lahko uporabljam več let zapored. Nekateri kompleti so stari že več kot 3 leta.

Še enkrat poudarjam -> Ne pozabite na drenažne luknje na posodici ter zračne luknjice na pokrivalu! In prepustite se domišljiji pri iskanju vaše idealne mini tople grede.

Tako, ustvarili smo mini toplo gredo!

Čemu točno služi, kaj je njen namen? Setvi in vzniku rastlin, to je očitno. Ima pa vse skupaj dodatno vrednost. Na zelo malem prostoru poskrbimo za vznik mnogih rastlin!

Na spodnji sliki vidite moji dve najljubši kombinaciji. Visoka posodica od kislega zelja + CD tortica ter 0.5L lonček od kisle smetane z original prozornim pokrovom.

4. Setev in izbira prostora

Z razpršilko najprej enakomerno zalijemo substrat v posodici. Semena gosto posejemo na površino vlažnega substrata ter zakirjemo z 1 cm suhega substrata. Še enkrat dobro pošpricamo oz. zalijemo in pokrijemo z ustreznim pokrovom. Ne dajemo notri na toplo, ampak takoj ven na izbrani prostor. Najboljše pod napušč, kjer je čim več sonca!

5. Nega do vznika rastlin

Občasno preverjamo. Če na prozornemu pokrovčku vidimo kondenz je vse lepo in prav. Sicer odkrijemo in preverimo ali je potrebno dodatno zaliti. Zalijemo, če je vrhnja plast substrata suha. Mini topla greda zelo dobro ustvarja kondenz, zato je v temu času zalivanje zelo redko.

6. Vznik in pikiranje

Konec marca, začetek aprila boste vriskali od veselja! Na sliki spodaj vidite prve, najpogumnejše rastlinice paradižnika v letu 2014.

Rastlinice so v tem stadiju že primerne za individualno presajanje/pikiranje v 0.5L lončke. Pikiramo, ko se prva dva listka postavita v vodoraven položaj. V 0,5L lončke jaz osebno dam eno sadiko.

7. Nadaljna nega sadik

Rastline so nekaj časa še vedno zaščitene s prozornim pokrivalom. Po potrebi aktiviramo mini tunel, a več o tem v naslednjem članku, ko bo aktualno.

Malo kasneje, sredi aprila zgleda nekako takole…

Od druge polovice aprila naprej začnejo rastline pospešeno rasti! Najbolj smo pozorni na zalivanje, saj so rastline žejne zaradi hitre rasti in otoplitve. za dobro rast je seveda zelo pomemben substrat, ki ste ga izbrali. mešanica, ki sem jo omenil zgoraj se meni zelo obnese. Če opazimo rumenenje rastlin je to znak, da substrat nima dovolj hranil. V temu primeru dodatno pognojimo s kakšnim domačim rastlinskim gnojilom. Kot sem že omenil, sledijo sprotni nasveti, ko bodo stvari aktualne.

 

8. Presajanje na vrt

Sadike so ponavadi godne za presajanje v začetku maja. Jaz na prosto nikoli ne presajam prej kot po ledenih možeh. Takrat se vsako leto ohladi in se ne splača. Naj vas tudi ne zavede zračna temperatura, veliko bolj pomembna je temperatura tal!

9. Rezultati

Čudovit pridelek na Vrtu BREZ prekopavanja.

Ste novi v svetu VBp?

Priporočam vam branje brezplačnega e-vodiča:

>> 7 razlogov za Vrt BREZ prekopavanja

Se beremo, slišimo, vidimo…

Želim vam čim več vrtnih dni, čim več črnih nohtov in veliko domačih, zdravih sadik.

 

Naj raste!